Kako lahko dremež izboljša naše življenje?


Dremeži so eni izmed najbolj podcenjenih pripomočkov in orodij, ki so nam vedno na razpolago, saj so brezplačni in nam lahko ogromno dajo, če jih znamo pravilno uporabljati. A žal smo nanje malo pozabili oziramo smo jim v današnji družbi nadeli negativni predznak. 

O zgodovini, mehanizmih delovanja in vzrokih, zakaj potrebujemo dremeže si lahko preberete v tem članku.

V tem članku pa bom predstavil koristi, ki jih imajo dremeži na naše življenje.

Koristi dremanja: Zakaj je po dremežu življenje boljše? 

Veliko študij in strokovnjakov opozarja in kaže na pomen, ki jih lahko imajo dremeži za naše splošno počutje, produktivnost ter celo mentalno počutje in zdravje.

1. Dremež je enako ali celo bolj pomemben kot nočni spanec

Nick Littlehales “sport sleep coach” in “človek, ki je Cristianu Ronaldu pokazal, kako spati” (članek v The Guardian), je v svoji knjigi Sleep: Redefine Your Rest, for Success in Work, Sport and Life zamajal splošno uveljavljeno prepričanje o spanju, in sicer da ne potrebujemo 7 do 8 ur neprekinjenega spanja za optimalno zmogljivost, ter da vse kar je manj od tega ne vpliva negativno na naše zdravje in “dolgoživost”.

Dremež je lahko enako ali celo bolj pomemben kot nočni spanec.

Littlehales je za potrebe po spanju izpeljal novo formulo: namesto štetja ur spanja, uporablja štetje ciklov spanja. Po njegovem mnenju, na tedenski ravni potrebujemo 35 ciklov, pri čemer 1 cikel predstavlja 90 min, kar je čas, v katerem gre telo med spanjem skozi vsa 4 stanja spanja: budnost, blag/lahek spanec, globok spanec in REM spanec. To pomeni, da potrebujemo dnevno 5 ciklov, kar v urah pomeni 7,5 ur spanja (5x90min = 450min = 7,5h). Če smo ponoči spali samo 6 ur (4 cikli), lahko preostali potreben spanec dosežemo z 20-45 min dremežem, kar predstavlja še en (peti) cikel, ki ga potrebujemo. To pomeni, da lahko že 20 minutni dremež nadomesti 60 do 90 min nočnega spanca – kar je lahko hkrati tudi časovno učinkovita strategija. 

Zgornje trditve dokazujejo tudi študije. Študija iz leta 2008 je pokazala, da je pri popoldanski energiji in koncentraciji ljudi dremež bolj učinkovit kot več spanja čez noč in bolj učinkovit od kofeina (vir).

2. Dremež bolj učinkovit kot sam kofein 

Caffeine has little to no benefit after 3 nights of sleep restriction
Dremež je lahko bolj učinkovit kot sam kofein 

Študije so pokazale, da je uporaba dremežev bolj učinkovita kot sam kofein pri kognitivnih funkcijah, budnosti in pozornosti. Študija iz leta 2008 je pokazala, da je uporaba dremežev bolj učinkovita kot uporaba visokih doz kofeina pri kognitivnih in motoričnih sposobnostih (vir).

3. Zdravstvene koristi dremežev

Dremanje ima lahko tudi številne pozitivne vplive na splošno zdravje in preventivo bolezni. 

  • Srčna obolenja

Uporaba dremežev lahko preventivno vpliva na preprečevanje srčni bolezni in obolenj. Študija več kot 23.000 odraslih Grkov je pokazala, da je pri tistih, ki so redno dremali, več kot 30 odstotkov manj verjetnosti, da bodo umrli zaradi bolezni srca (študija).

  • Krvni tlak

Dremanje in dremež lahko znižajo visok krvni tlak. Raziskava iz leta 2019 je pokazala, da so imeli ljudje, ki so opoldne dremali, opazen padec krvnega tlaka v primerjavi s tistimi, ki niso dremali. Raziskovalci so tako zaključili, da “opoldanski spanec znižuje krvni tlak na enaki ravni kot druge spremembe življenjskega sloga.” (vir).

  • Imunski sistem in zdravilni učinki 

Uporaba dremežev lahko pozitivno vpliva tudi na splošno zdravje in regeneracijo, kar deloma potrjujejo tudi študije. Študija iz leta 2010 je dokazala, da v času pomanjkanja spanca, dremeži pozitivno vplivajo na delovanje imunskega sistema in znižajo ravni stresnega hormona kortizola (vir).

Z zavestno uporabo dremežev za regeneracijske in zdravilne namene lahko spravimo telo v globoko sproščeno stanje, kjer se telo zdravi in obnavlja. Po besedah Emily Fletcher, učiteljice čuječnosti in meditacije ter avtorice knjige o meditaciji Stress Less Accomplish More (link), je globoka meditacija  “stanje globoke sprostitve, v katerem se možgani obnavljajo in osvežujejo, telo pa se regenerira in zdravi.” To globoko meditativno stanje strokovnjaki imenujejo “zavestna budnost” ali četrto stanje zavesti.

Dremanje ima lahko tudi številne pozitivne vplive na splošno zdravje in preventivo bolezni.

Do zdravilnih koristi pride tudi zaradi tega, ker se v tem stanju globoke meditacije telo in um sprostita do te mere, da se lahko iz telesa sprosti nabran – “akumuliran” – stres iz preteklosti, ki nam povzroča številne težave v sedanjosti: slabo počutje, slab odziv na stresne dražljaje, slabo delovanje prebave, slabo delovanje imunskega sistema ter tudi tesnobo in v nekaterih primerih celo depresijo (v primerih post travmatske stresne motnje).

Za najboljše učinke, do katerih pridemo v globokem, sproščenem, “meditativnem” stanju, sta potrebna vaja in repeticija: to stanje lahko dosežemo s pomočjo meditacije, sproščanja mišic in uma ter uporabe mantre. Hkrati pa ne smemo iti pregloboko in zaspati, saj lahko spanec in izguba “zavestne budnosti” izbriše pozitivne koristi te globoke meditacije.

4. Dremež izboljšuje kreativnost

Dremež izboljšuje kreativnost

Dober in pravilen dremež je lahko odlična osvežitev za naše možgane. V zgodovinopisju in biografijah se pogosto omenja, da ko posamezniki niso znali rešiti težave in problema, s katerim so se srečevali, jim je dremež pomagal rešiti ta problem. Številne pomembne zgodovinske osebnosti so tako dremeže redno vključevale v svoje rutine kot osvežitev uma, reševanje izzivov in nove vpoglede v stvari. Do tega naj bi prišlo zaradi sprememb v možganskih valovanjih in koristi četrtega stanja zavesti, ki smo ga spoznali zgoraj.

5. Dremež pozitivno vpliva na mentalno počutje in čustveno stabilnost

To je po mojem mnenju eden izmed najpomembnejših pozitivnih vplivov dremežev: izboljšano subjektivno počutje in čustvena stabilnost. Sprememba možganskih valovanj in četrto stanje zavesti lahko zelo pomaga tudi pri čustveni stabilnosti in pri boljšem mentalnem počutju.

Nekatere študije so pokazale, da dremanje zmanjšuje stopnjo frustracij in impulzivnosti posameznikov. Študija iz leta 2015 je ugotovila, da se je pri tistih, ki so dremali, zmanjšala impulzivnost in povečala toleranca do frustracij, medtem ko se je pri tistih, ki niso dremali, pokazal nasproten vzorec. Avtorji so zapisali, da “ti rezultati kažejo, da se čustveni nadzor lahko poslabša zaradi budnosti, ki se kopiči čez dan, in da je lahko dremanje učinkovit protiukrep.” (vir)

Ko se počutite slabo, niste čustveno stabilni in morda frustrirani, zadremajte in garantiram vam, da se boste po tem počutili 100x bolje. Morda boste celo presenečeni, kako se vam je celoten pogled na svet spremenil na bolje in kako lahko z bolj pozitivno noto gledati na stvari, težave in ljudi okoli sebe. Meni se je to zgodilo ničkolikokrat.


Čeprav večina nas nikoli ne bo naslednji Leonardo da Vinci ali Albert Einstein in nočemo živeti tako ležerno in “lenobno” kot ljudje, ki sobivajo s siesto, pa lahko od njih izvlečemo stvari, za katere vidimo, da delujejo, in jih implementiramo v naša življenja.

Vse te zgoraj opisane koristi kažejo na to, da so dremeži zelo učinkoviti in imajo zelo visoko donosnost za naše zdravje, počutje, delo in kreativnost ter življenje na splošno.

Zato naslednjič, ko vas bo grabila tista popoldanska utrujenost, si brez občutka krivde vzemite čas za krajši dremež (dovolj je že 15-20 min!) in presenečeni boste, kako boljše se boste počutili!


Če vas zanima več o zgodovini, mehanizmih delovanja, o vzrokih zakaj potrebujemo dremeže ali kako pravilno dremati, si lahko več o tem preberete v spodnjih člankih.

Zakaj potrebujemo dremeže?

Kako pravilno dremati?


Če vam je bil članek všeč, se lahko brezplačno naročite na moj blog in vse novo izdane članke boste prejeli v vaš email nabiralnik, takoj ko bodo ti objavljeni.

Komentiraj